OPIS PROJEKTA

 Predstavitev

> Predstavitev pregledovanja digitaliziranih matičnih knjig

_____________________________________________________________________________________________________________________________

Rodoslovje je v času, ko družinsko izročilo vse bolj tone v pozabo, v velikem razmahu. Ker so matične knjige temeljni vir za tovrstne raziskave, je seveda razumljivo, da se povpraševanje po matičnem gradivu temu sorazmerno povečuje. Čeprav je veliko povpraševanje po arhivskem gradivu arhivistom v zadovoljstvo, pa pogosta uporaba gradiva nujno povzroča konservatorski izziv oziroma težavo. Pri ocenjevanju poškodb, ki lahko nastanejo na gradivu moramo namreč vedno upoštevati daljše časovno obdobje in si postaviti vprašanje, v kakšnem stanju bo arhivsko gradivo, ob enakem rokovanju, čez nekaj sto let? Gradivo, ki ga arhivisti dobimo v arhiv, namreč že kaže znake staranja, najpogostejši vzrok vseh poškodb pri matičnih knjigah pa je ravno pogosta uporaba gradiva.

 

Materialno stanje matičnih knjig-obrez detajl2

Že sam pogled v čitalnico škofijskih arhivov nam pokaže, da za rodoslovje resnično vlada velikansko zanimanje. Statistika kaže, da v mariborskem škofijskem arhivu raziskuje povprečno 8 ljudi na delovni dan, vsak si izposodi v povprečju 5 enot, torej je vsak dan iz depoja v čitalnico izposojenih 40 enot, letno kar 9080 enot. Ob upoštevanju teh dejstev hitro ugotovimo, da bo že v kratkem časovnem obdobju stotih let, večina matičnega gradiva poškodovanega, uničenega oz. neuporabnega.    

arhiv skladišče 036Arhivisti se tako srečujemo z stalno dilemo med željo, da bi uporabnikom posredovali vso želeno arhivsko gradivo, hkrati pa moramo upoštevati, da je v prvi vrsti naloga arhiva, da ohranja arhivsko gradivo, ki je kulturni spomenik.

 

Ker so težave enake tako v Sloveniji, kot tudi v primerljivih sosednjih državah, je seveda smiselno, da bi poiskali skupne rešitve. Nadškofijski arhiv Maribor je imel to srečo, da je pobuda za skupen projekt prišla iz sosednjega arhiva, to je Škofijskega arhiva Graz-Seckau. Pod njihovim vodstvom in s pomočjo izkušenj, ki jih ima škofija Graz-Seckau, pri pridobivanju sredstev evropskega sklada smo pripravili skupen projekt in v letu 2009/2010 uspešno kandidirali na razpisu.

Jedro projekta predstavlja digitalizacija matičnih knjig po skupnem načrtu, uporaba digitalizatov v čitalnici, izmenjava podatkov in dolgoročno hranjenje podatkov.

Najprej o financiranju samega projekta. Projekt traja 3 leta. Skupni proračun znaša 780.000 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007-2013 (OP SI-AT 2007-2013). Projekt je podprt s finančnimi sredstvi Evropske Unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Republike Slovenije in avstrijske zvezne dežele Štajerske. In sicer:

  • EU 654.500,00
  • Dežela Štajerska 87.000,00
  • Republika Slovenija 25.500,00
  • Lastno financiranje - Škofija Graz-Secka 0
  • Lastno financiranje – Škofija Maribor 10.000,00

Obe škofiji sami krijeta stroške strokovnega dela, administracije, računovodstva ipd.

Cilj projekta je skeniranje vseh matičnih knjig. Ker pa to v tem časovnem okviru ne bo mogoče, načrtujemo, da bo arhiv v Gradcu poskeniral vsaj 6000 knjig, arhiv v Mariboru pa 3000 matičnih knjig. Za pregledovanje matičnih knjig imamo na razpolago 6 računalniških postaj v Gradcu in 4 v Mariboru. Za uporabnike je velika prednost digitalizacije v tem, da bodo vse matične knjige območja s skupno preteklostjo (vojvodina Štajerska) na razpolago na enem mestu (Škofijski arhiv v Gradcu in Nadškofijski arhiv v Mariboru.)

V okviru tega projekta se ne načrtuje možnost dostopa preko interneta, lahko pa se to omogoči kdaj v prihodnosti.

Čitalnica

 

 

Uporaba skeniranih knjig

______________________________________________________________________________________________________________________________

Pomemben cilj celotnega projekta je lahek, enostaven in uporaben način pregledovanja matičnih knjig. Zato smo celoten sistem zasnovali tako, da bo najbolj podoben klasični uporabi. Poleg tega pa je pregledovanje matičnih knjig urejeno tako, da ne zahteva posebnega računalniškega predznanja. Dostop do digitaliziranih knjig poteka s pomočjo internetnega brskalnika. Zato bo lahko vsak, ki je že kdaj pregledoval internetne strani, samostojno začel z delom v čitalnici. Tudi kdor se bo prvič srečal z računalnikom, se bo lahko hitro naučil osnov dela. Arhiv pa je dolžan zagotoviti, da so uslužbenci arhiva na voljo za pomoč in dober nasvet.
 screen9
 
Tako kot pri klasični knjigi je za prikaz nekega vpisa potrebno izpeljati tri korake. Kot prvo moramo izbrati knjigo, ki jo želimo pregledati, nato poiskati pravilno stran v knjigi in kot tretje, na strani poiskati vpis, ki nas zanima. Vsak uporabnik lahko vse te korake sedaj samostojno izvede na računalniku v čitalnici. Prvi korak je torej izbor želene digitalizirane knjige. Pri tem koraku je najpomembnejše orodje abecedni seznam župnij, ki ga najdemo v ospredju. S pomočjo abecednega seznama poiščemo iskano župnijo, nato pa se nam bo prikazal seznam matičnih knjig za to župnijo. Druga, še lažja pot do seznama matičnih knjig pa je, da v iskalno polje vpišemo ime kraja, za katerega iščemo podatke in časovno obdobje. Sistem bo nato sam poiskal župnije, kjer se ta kraj pojavlja in nam prikazal seznam matičnih knjig. Iz seznama knjig nato izberemo tisto knjigo, ki nas zanima Na seznamu knjig so posebej navedena tudi abecedni indeksi, kadar obstajajo. Ko smo izbrali želeno knjigo (ali kazalo) moramo poiskati določeno stran. Tako kot pri klasični knjigi lahko odpremo točno določeno stran ali pa knjigo pregledujemo stran za stranjo. Ob robu knjige je namreč prikazan seznam strani, iz katerega lahko direktno izberemo iskano stran. Prikazano stran lahko poljubno povečamo in premikamo, tako da vidimo vse želene podatke.
 
screen16
 
 
screen21Istočasno lahko dostopamo tudi do dodatne vsebine, s osnovnimi podatki o župniji in shematskim zemljevidom ter do podatkov o knjigi, kjer so navedene vse posebnosti. Velika prednost opisanega sistema za raziskovalce je, da lahko dnevno pregledajo neomejeno število knjig, neomejeno krat. Prav tako pomembno je, da so v mariborskem arhivu na ogled tudi knjige za graško škofijo, kar pomeni, da lahko raziskovalec dostopa do matičnega gradiva za celotno zgodovinsko deželo Štajersko. Kdor pa je že imel težave z nedostopnostjo gradiva zaradi poškodb, pa bo vesel dejstva, da digitaliziramo tudi poškodovano gradivo.
 
 
 
 
 
Izkušnje obiskovalcev so v glavnem pozitivne. Večina se je lahko brez težav prilagodila delu z računalnikom, kot pozitivno izpostavljajo predvsem to, da lahko pregledajo neomejeno količino gradiva (drugače velja omejitev na 6 enot). Najpogostejša opazka je, da knjige niso dostopne preko interneta.
 
Izkušnje arhivistov pa za enkrat govorijo, da se delo ni zmanjšalo. Čeprav je nekaj manj fizične izposoje, pa je potrebno zaradi omejenega števila računalnikov (4) in nepopolne baze skeniranih knjig, veliko več organizacijskega truda.
 
Povečala pa se ni želja po pomoči v čitalnici, išče se namreč klasična pomoč pri branju in prevajanju ter izbiri gradiva, v zvezi z uporabo računalnika pa skoraj ni vprašanj.
_______________________________________________________________________________________________________________________

Zainteresirani bralci lahko več aktualnih podatkov najdejo na spletni strani v zavihku DELO V ARHIVU ali na spletni strani NADŠKOFIJSKEGA ARHIVA MARIBOR.