OPIS PARTNERJEV

 

Pri projektu skeniranja matičnih knjig/Matriken Digital sodelujeta Škofija Graz-Seckau, natančneje Škofijski arhiv Graz-Seckau, in Nadškofijski arhiv Maribor z Nadškofijskim arhivom Maribor. 

 

Škofija Graz-Seckau 

Škofijski arhiv Graz-Seckau:

 

Začetki škofije in arhiva segajo v leto 1218, ko je bila ustanovljena Škofija Seckau, ki je prvotno obsegala skromen teritorij na današnjem avstrijskem Štajerskem. Ozemlje škofije se je temeljito povečalo v času jožefinskih cerkvenih reform, ko je z izjemo leobenske škofije obsegala večino ozemlja današnje avstrijske Štajerske in tudi mariborsko okrožje na Slovenskem, sedež škofije pa je bil prenesen v Gradec. Leta 1859 je prišlo do združitve z leobensko škofijo, ozemlje na spodnjem/slovenskem Štajerskem pa je prišlo pod lavantinsko škofijo. Danes obsega ozemlje celotne dežele Štajerske.

 

Škofijski arhiv, ki deluje znotraj škofije, ni samo izhodiščna točka za rodoslovje oz. rodoslovne raziskave, temveč tudi odlično izhodiščno raziskovalno mesto za raziskovanje krajevne in predvsem cerkvene zgodovine, še posebej zgodovine graške škofije. Arhiv namreč hrani gradivo škofijske pisarne ter posameznih uradov, zanimivo pa je tudi gradivo župnij, med katerim velja omeniti matične knjige s prepisi in kronike. Nadalje hrani tudi škofijsko knjižnico z 40. 000 zvezki.

 

 Splošen pregled gradiva, ki se nahaja v arhivu 

-         gradivo menzalne posesti (urbarji, štiftni registri, desetinski registri, ki se deloma nanašajo na spodnještajersko področje, spisi o zemljiški odvezi; patronatski akti posameznih župnij, listine); 

-         zapuščine škofov od škofa Brennerja (+ 1615) dalje; 

-         arhivalije o cerkvenem življenju (deželnolnežje, škofijske, dekanijske in nadduhovniške vizitacije; protokoli ordinacij in posvetitev; akti škofijske pisarne; spisi o samostanih in župnijah; župnijske listine); 

-         gradivo, povezano s šolstvom (okvirno 1800-1869); 

-         muzikalije; 

-         gradivo organizacij za sodelovanje laikov; 

-         originalne matične knjige in prepisi matičnih knjig. 

Odpiralni čas in delovni red čitalnice arhiva: 

Odpiralni čas:

Ponedeljek: zaprto 

Torek – petek: 8.00 – 12.00 

Četrtek: 8.00 – 12.00 in 13-19.00 (v času letnih počitnic samo do 16.00)

 

Izdaja gradiva samo ob polnih urah (od 8 do 11 dopoldne in od 13 do 18 ure ob četrtkih popoldne) 

Izda se največ pet enot dnevno.

 

Priporoča se rezervacija prostora v čitalnici!

 

Pri uporabi gradiva je potrebno upoštevati cerkveno zakonodajo in zakonodajo o varstvu osebnih podat

________________________________________________________________________________________

 

Eberhard II nadškof salzburški mala

Salzburški nadškof Eberhard II. (1200-1246), ustanovitelj sekavsko-graške in lavantinske škofije

______________________________________________________________________

Nadškofijski arhiv Maribor

Nadškofijski arhiv Maribor


Nadškofijski arhiv Maribor  deluje kot del škofijskega ordinariata od ustanovitve škofije dalje. Škofija s sedežem v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem je bila ustanovljena leta 1228. Prvotno je obsegala pas ozemlja na meji med koroško in štajersko vojvodino, natančneje del Labotske doline na današnjem avstrijskem Koroškem, komisariat Groß St. Florian na današnjem avstrijskem Štajerskem in današnjo dekanijo Radlje na ozemlju današnje Slovenije. Do večjih sprememb je prišlo v času cerkvenih reform cesarja Jožefa (1780−1790), ko je škofija pridobila velikovško okrožje na Koroškem in celjsko na Štajerskem, medtem ko je sedež še nadalje ostala v Št. Andražu. Leta 1859 je na pobudo škofa Slomška prišlo do preoblikovanja škofijskih meja in prenosa škofijskega sedeža v Maribor. Lavantinska škofija je tako pridobila mariborsko okrožje na Štajerskem, velikovško okrožje na Koroškem pa je morala odstopiti krški škofiji. Slomšek ob preselitvi škofijskega sedeža dal v Maribor prenesti tudi knjižnico in arhiv. Leta 1965 se je arhivsko gradivo deponiralo v Pokrajinskem arhivu Maribor, od leta 1994 pa arhiv deluje kot samostojna organizacijska enota znotraj ordinariata. 2006 se je uradno preimenoval v Nadškofijski arhiv Maribor. Hrani gradivo cerkvene provenience za celotno mariborsko metropolijo, torej Nadškofijo Maribor in Škofiji Celje in Murska Sobota; zaposleni pa so trije arhivisti.

 

Najstarejši dokumenti, ki jih hrani arhiv, segajo v 13. stoletje. Večina gradiva je iz časa od konca 16. stoletja do danes. Glavne zvrsti gradiva so: dokumenti škofijske pisarne, matične knjige večine župnij mariborske metropolije, starejše od 100 let; prepisi matičnih knjig; gradivo posameznih župnij in dekanij; personalne mape posameznikov, ki so delovali v Cerkvi. Hrani tudi zapuščine mariborskih škofov, določene zbirke s področja šolstva in socialnega dela Cerkve; zbirke listin, razglednic, zemljevidov in pečatov, rokopisne kodekse in inkunabule.

 

ARHIV STAVBA

Stavba Nadškofijskega arhiva Maribor

STATISTIČNI PODATKI O ŠKOFIJI GRAZ-SECKAU IN NADŠKOFIJI MARIBOR

 

 

Škofija Graz-Seckau

Nadškofija Maribor, ozemlje metropolije

Prebivalstvo

1.151.678

826.047

Katoličani

898.591

688.487

Št. župnijskih uradov

388

291